Spanje je sestavni del našega življenja in nujno za preživetje, pa ga kljub vsemu še vedno obdaja nekakšna skrivnostnost. Znanstveniki še danes ne znajo popolnoma pojasniti, zakaj ga tako nujno potrebujemo in kaj se v tem času dogaja v našem telesu in predvsem v možganih.

V starih časih so spanje imeli za prehod med svetom živih in med duhovnim svetom. Sanje so igrale pomembno vlogo, tako je še danes, a tudi glede sanj še ni prave razlage. Nekateri pravijo, da gre za stik z duhovnim svetom, za globoke vpoglede, za druge pa je to le defragmentiranje in čiščenje “trdega diska” oziroma možganov. Človek v povprečju prespi tretjino življenja. Tako ljudje, ki živijo do 78. leta, v povprečju prespijo 25 let svojega življenja. To je zelo veliko.

Mnogi so se ukvarjali z vprašanjem, ali se da količino spanca zmanjšati, da bi imeli več budnih let, več življenja. Tudi poskušali so marsikaj in ugotavljali, koliko časa lahko ostanemo budni. A dejansko razen nekaj rekordov, škodljivih za zdravje, niso prišli daleč. Potreba človeka po spanju prekaša celo potrebo po hrani. Lahko se še tako upiramo, nič ne pomaga. Naši možgani se, ko smo zares zaspani, preprosto prestavijo v stanje spanca,  pa če si to želimo ali ne.

Zakaj brez spanja ne gre?

Zakaj je potreba po spanju tako močna? Kot smo že omenili, je znanstveniki še ne znajo povsem pojasniti, prav tako ne, kakšna je pravzaprav vloga spanca. Nekateri menijo, da se med spanjem sistemi v telesu resetirajo kot računalnik, popravijo napake in se pripravijo na nov dan. Raziskave so tudi pokazale, da redno in dovolj dolgo spanje pospešuje ozdravitev, če smo bolni, krepi našo odpornost in uravnava metabolizem. Zaradi vsega naštetega se po dobrem spancu zbudimo spočiti in polni energije. Spomnite se na primer tudi kratkega popoldanskega spanca, ki mogoče traja dvajset minut, pol ure, zbudimo pa se povsem prenovljeni.

Znanstveno so dokazali nekatere posledice pomanjkanja spanja. Tisti, ki premalo spijo, tvegajo, da bodo zboleli za sladkorno boleznijo, da se bodo bolj redili, da bodo imeli težave s srcem, da bodo bolj depresivni in na splošno bolj bolehni. Nič čudnega, da so v številnih vojskah in policijah sveta pri zasliševanju uporabljali tehnike odtegovanja spanca, ki so sicer v nasprotju z mednarodnimi konvencijami. Človek, ki ga temu podvržejo, ne zdrži dolgo. In kakšne so posledice odrekanja spanca?

Po začetni utrujenosti se pojavi izčrpanost in nejevolja. Sledijo težave z zbranostjo in kratkoročnim spominom. Kaj kmalu pa sledijo prividi, paranoja in še druge posledice.

Blažje oblike teh posledic doživljajo ljudje, ki trpijo za nespečnostjo, ki delajo v nočnih službah, v vojnah, ob naravnih nesrečah in podobno. In še pomembno varnostno opozorilo. Če ste na nočni vožnji in se vam slika, ki jo sprejemajo vaše oči, ne zdi več povsem čista, če se vam predmeti “zamikajo”, ste že močno presegli točko, ko bi morali ustaviti in se spočiti.

Hude posledice daljšega odlaganja spanja

Ker so znanstveniki hoteli fenomenu spanca oziroma njegovega pomanjkanja, so opravili številne raziskave na prostovoljcih, ki so jim preprečili spati. Ob tem so zabeležili procese, ki so značilni za propadanje telesa: stresna hormona adrenalin in kortizol sta se povečala in sprožila povišan krvni tlak, pojavile so se motnje srčnega ritma, imunski sistem je oslabel, posamezniki pa so postali tesnobni. Učinki so izginili takoj, ko se prostovoljci naspali.

Eni ne morejo, drugi mislijo, da jim ni treba

Zbrani podatki tudi kažejo, da dve tretjini odraslih v razvitih državah ne spi dovolj. Del zaradi nespečnosti, del pa zato, ker so prepričani, da lahko učinkovito delujejo z le nekaj urami spanja, kar pa seveda ni res, saj se po določenem času začnejo kazati posledice za zdravje. Torej, če mislite, da boste bolj učinkoviti in uspešnejši, če si boste za delo odvzeli dve, tri ure tako potrebnega spanca, potem se motite. Dejstvo je, da manj ko posameznik spi, krajša je pričakovana življenjska doba. Ljudje smo namreč edina vrsta, ki si namerno krajša spanec ter s tem zanemarja svoje telesno in duševno zdravje.

Najpogostejši vzroki za nespečnost sicer so:

• stres, tesnobnost in depresija
• glasni zvoki iz okolice
• neprimerna temperatura spalnice: prehladna ali pretopla soba
• neudobna postelja
• alkohol, kofein in nikotin
• droge
• izmensko delo
• jet lag ob potovanjih

Kako pa si lahko v primeru nespečnosti pomagamo sami?

Naj bo vaša spalnica kraj miru, poskrbite za udobno posteljo, prijetno temperaturo ter odsotnost motečih zvokov.

Zagotovite si reden ritem spanca. Vsak dan se odpravite spat ob isti uri. Izberite čas, ki vam omogoča, da zaspite hitreje. Budilka naj vas vsak dan zbudi ob isti uri. S tem boste telo sčasoma navadili na ustaljen ritem, ki bo omogočil lažji in bolj učinkovit spanec.

Vsakodnevna telesna vadba zelo pomaga. Najbolj učinkovita je srednje intenzivna vadba.

Zmanjšajte vnos kofeina, energijskih pijač in črnega čaja. Ob težavah s spanjem se lahko ujamete v začarani krog. Slab spanec vodi v hudo utrujenost, ki jo poskušate premagati z dodatnimi skodelicami kave, vendar kofein izrazito poslabša možnosti za učinkovit in reden spanec.

Ne pretiravajte s hrano in pijačo tik pred spanjem. Prenajedanje lahko moti vaš ritem spanja, prav tako pa lahko to stori alkohol.

Odpovejte se kajenju. Nikotin je stimulant, ki dvigne krvni tlak in neposredno vpliva na kakovost vašega spanca. Osebe, ki kadijo, težje zaspijo in se pogosto zbujajo.

Pred spanjem, še zlasti v postelji, ne uporabljajte tablic, telefonov in drugih elektronskih naprav, ki vas prej prebudijo kot uspavajo.  

Pred spanjem se sproščajte. Počnite nekaj, kar odganja napetost. Ne razmišljajte o pravkar končanem dnevu ali naslednjem dnevu. Predvsem pa si zapomnite nekaj. Ponoči ne boste rešili nobene težave, naslednji dan pa jo zagotovo boste, sploh če boste naspani in spočiti.

Ne tiščite glave v blazino in se ne silite v spanec.  Težko zaspite in dlje časa budni ležite v postelji ter se silite, da bi zaspali? Potem verjetno veste, da to ne deluje. Če dlje časa ne morete zaspati, je bolj primerno, da vstanete in počnete nekaj, kar vas sprošča in spanec se bo sam pojavil.

In gremo v nov dan

Torej, za preprečitev negativnih simptomov pomanjkanja spanja oziroma za kakovosten spanec lahko največ naredimo sami. Saj veste, ni lepšega, ko se zbudimo spočiti in komaj čakamo, da se lotimo dneva, ki je pred nami. Tako kot iz polnilca vzamete poln telefon, tako mora biti polno energije tudi naše telo. Vzemite si še čas za pošten zajtrk, se nasmehnite sami sebi v ogledalu in potem vam res ne bi smelo nič manjkati za uspešen začetek dneva.